BLAŽ

Končno je prišel čas brezskrbnih počitnic. Kot vsako leto jih Blaž preživlja pri dedku Tonetu. Njegov dedek ima majhno kmetijo, kjer mu družbo dela konj Tornado. Blaž lahko vsako jutro na njem odjaha po sveže žemljice in občasno tudi po večjih nakupih. Kmetija dedka Toneta stoji namreč na samotni jasi daleč stran od vasi. Dedek je vedno vesel njegovega obiska, saj mu Blaž pomaga pri opravilih, ki so zanj z leti postali prenaporni. Letos sta se dogovorila, da bo Blaž pomagal prebarvati leseno ograjo, ki se razteza okoli kmetije.
Blaž je tokrat prvič odšel na počitnice sam z vlakom. Na to je strašansko ponosen, saj se zaveda, da ga starša nimata več za malega otročička. Do glavne železniške postaje v Ljubljani ga je pospremil oče, no ja, pa kupil mu je karto in ga peljal na pravi peron, ampak za vse ostalo je poskrbel Blaž.

Še nikoli se mu ni zdel vlak tako lep in udoben. Bil je rdečo-rumeno-belo-oranžne barve, z dolgimi črtami ob strani. Blaž je sedel v prvem vagonu ob oknu na oblazinjenih sedežih in komaj čakal na odhod. Očetu je skozi napol odprto okno premikajočega se vlaka pomahal v slovo in si popravil pramen las, ki mu je padel na čelo. Oblečen v nove kavbojke s posebno zaponko ob strani, modro majico in športne čevlje se je zleknil nazaj na sedež in opazoval bežečo pokrajino. Razen sprevodnika, ki je prišel pregledat karte, je bil prvi vagon skoraj popolnoma prazen. Le na enem od sedežev je sedela starejša gospa, ki je zavzeto brala knjigo. Kakšna škoda, je prešinilo Blaža. Pa tako udobno se je peljati z vlakom. Vožnja je hitro minila in že se je vlak ustavil na končni postaji. Blaž se je s potovalko v roki in nahrbtnikom na rami odpravil proti izhodu. Na postaji ga je čakal dedek z gospodom Slavkom. Prisrčno so se objeli in pohiteli proti Slavkovem avtu. Bil je vesel, da mu ne bo treba pešačiti. Želel si je čim hitreje priti na kmetijo in obiskati Tornada. V njegovi sobi ga je čakala lepo pogrnjena postelja in skrinja, v kateri  hrani svoje zaklade. Dedek spoštuje njegovo zasebnost in mu nikoli ne stika po leseni skrinji. Prav zato mu je Blaž še posebej hvaležen.

Blaž se je preoblekel v kratke hlače in odšel na ogled kmetije. Najprej v ogrado do Tornada, za katerega je od doma prinesel cel kup sladkorčkov, potem pa do vseh ostalih živali, ki so se potikale povsod okoli kmetije. Tukaj se počuti tako drugače kot v Ljubljani. Kamorkoli pogledaš, te obkrožajo gozdovi, ob kmetiji teče potoček, zjutraj se na jasi pasejo srne in jeleni, vsake toliko pa pridejo v bližino kmetije zajci in lisice. Blaž jih običajno opazuje iz hišice na drevesu, ki mu jo je pred leti postavil dedek. Čeprav hišica ni več tako prostorna, saj je v teh nekaj letih Blaž zrasel za kar nekaj centimetrov, je še vedno samo njegova. V Ljubljani živi s starši v garsonjeri. Preuredili so jo tako, da ima Blaž posteljo pod stropom, strop pa je polepljen z bleščečimi zvezdami. Sicer mu je njegov kotiček všeč, vendar se svobodno počuti šele na kmetiji.
Po ogledu je Blaž poiskal dedka. Ni ga bilo v hiši, zato se je odpravil proti hlevu. Ta že nekaj let služi samo za hrambo kmečkih pripomočkov. Odprl je visoka vrata in zaslišal tiho mijavkanje. Pogledal je po vseh kotih in nato ugotovil, da glasovi prihajajo izpod kopice sena, ki je bila naložena v levem kotu. Zakopal se je v kup in po nekajminutnem odmetavanju sena zagledal dvoje prestrašenih oči, ki so ga nemirno opazovale. Na tleh se je stiskala drobna muca in globoko vdihovala zrak. Blaž jo je previdno pobožal. Mucka se je plaho ovila okrog Blaževih nog, kot da bi se mu hotela zahvaliti za rešitev. Nežno jo je dvignil v naročje in odnesel v hišo. Mucka je vendar lačna. V posodico ji je natočil mleko in sklenil počakat na dedka. Upal je, da mu bo dovolil, da ostane mucka pri njem. To bo njegov čisto prvi hišni ljubljenček.